Svetovni dan čebel smo praznovali 20.maja. O njih smo se malo bolj poučili v mesecu maju. Prebrali smo si knjigo avtorice I.Zagorc: Čebela Mihaela, povej! Izvedeli smo kar nekaj zanimivosti.
Otroci so povzeli naslednja dejstva iz knjige: čebele plešejo (kjer je dobra paša), rade imajo dobre rastline, nabirajo cvetni prah, imamo Kranjsko sivko čebelo, živijo v čebelnjaku, panji so pobarvani, čebela umre potem, ko te piči, čebela ima krila, čebela leti.
Ko so Sovice že kar nekaj vedele o čebelah, smo želeli obiskat čebelarja, g. Judeža. Obiskali smo našo vzgojiteljico Karmen in kar ona nam je pokazala od daleč njihov čebelnjak s čebelami. Ogledali smo si star panj in satovnico od blizu. Predvsem pa smo izkoristili obisk in se družili s Karmen in njenim dojenčkom.
Izdelali smo medonosne rastline, cvetoče drevo, ter posejali semena presenečenja za čebele v našem naravoslovnem kotičku. Z vzgojiteljico Jernejo so otroci izdelali čebelnjak s panji. V naši igralnici pa smo imeli na praksi študentko Leo, s katero so otroci izdelali igro čebelji spomin.
Veliko časa smo preživeli na sprehodih v iskanju čebel, si ogledali tudi čebelnjak ob naši učni poti. Seveda na poti nismo videli samo medonosnih rastlin. Pot nas je zavila tudi na osvežilno kepico sladoleda, večkrat, za kar se staršem iskreno zahvaljujemo prav vsi iz naše skupine.
Naš vrtec ima res lepo ime: Vrtec Čebelica, v katerem je živ žav vsak dan. Prav lepo nam je bilo, ko smo se naučili himno vrtca, ki jo je že pred nekaj časa spesnila naša sodelavka Neja Antončič.
MI SMO ČEBELE
(N.Antončič)
MI SMO VESELE, MALE ČEBELE,
V NAŠI HIŠI LE SMEH SE SLIŠI,
MI SMO VESELE, MALE ČEBELE,
SKUPAJ GRADIMO PRIJATELJSTVO.
V VRTEC ČEBELICA ME PELJI MAMICA,
TAM JEDEL BOM IN SPAL SE PRIDNO BOM IGRAL,
V VRTEC ČEBELICA ME PELJI OČKA MOJ,
KO VRNEŠ SE, BOM SPET LE TVOJ.
Katarina Petrinčič
