Ob Evropskem tednu mobilnosti

HITRO AL’ POČASI, POLŽKI IN KOZLIČKI SMO PRAVI ASI!

Čezdalje manj gibanja in čezdalje več voženj z avtomobilom, tudi na nesmiselno kratke razadalje, čezdalje večje obremenjevanje ozračja z izpusti CO2 je otroke in vzgojiteljice skupin Polžki in Kozlički prepričalo, da je vredno in nujno slaviti Evropski teden mobilnosti, ki letos poteka od 16. do 22. septembra. Letošnji slogan se glasi: GREMO PEŠ!

Čudovit začetek tedna je Polžke že v ponedeljek zvabil na zelooo dolg sprehod. Odpravili so se proti hipodromu in dodobra raziskali Šentjernej še s strani Starega sejmišča. Medtem so se Kozlički odločili, da bodo dopoldne preživeli na vrtčevskem igrišču. Od zajtrka do kosila so veselo skakali in tekali, se igrali v peskovniku, plezali na hiške in se gugali, da je svež zrak kar žvižgal okoli malih ušes.

V torek smo se odločili, da bomo h gibanju povabili še starše, bratce in sestrice. Tudi tokrat smo imeli srečo in toplo sonce nas je božalo ves čas, ko smo hodili po krajšem delu Gradiške učne poti. Na poti smo opazovali domače živali (kozličke, konje, pse), kmetijske stroje (kombajn, traktorji s priključki), žuboreč potok, jelše in vrbe, ki so se sklanjale do tal. Postali smo ob vaškem vodnjaku in poslušali legendo o »leteči gradiški cerkvi«. Otroci so zavrteli ročico in poskusili, če bo res pritekla voda. Na koncu smo pomalicali in poklepetali ter se še malo poigrali na igralih ob nogometnem igrišču.

V sredo nas je zjutraj zbudil dež, a mi smo se odločili, da bomo aktivni še naprej. Izkoristili smo veliko telovadnico in številne športne rekvizite, ki so nam na voljo v našem novem vrtcu. Temeljito smo se ogreli z lovljenjem in skakanjem kot zajčki, žabe, … zraven pa vriskali od veselja, da se zmoremo in smemo gibati brez omejitev. Potem smo premagovali poligon iz mehkih blazin, ki je vključeval različne vrste gibanj: plezanje, plazenje, spuščanje, hojo navzdol po stopnicah, … Na koncu dopoldneva smo si vsi podali roke, sklenili krog in svojo dobro voljo zavrteli ob prepevanju pesmi Ringaraja. Speče glavice ob napol pojedenem kosilu so povedale, da je bilo dopoldne zares naporno.

Tudi v četrtek in petek so se otroci živahno igrali na terasi, se vozili s poganjalci in se žogali. Za zaključek smo s sprehodom objeli še Šmalčjo vas. Vaščani so nas prijazno pozdravljali in nas spodbujali pri hoji.

Otroci se radi gibajo. Veselijo se gibanja in v njem uživajo. Kdaj in zakaj se to veselje konča? Odrasli se največkrat ne marajo preveč gibati. Kakšne navade imate vi? Ali s svojimi navadami in vedenjem otroke spodbujate h gibanju? Jim bolj dajete ali bolj jemljete to veselje?