Zadnji dan v Kranjski Gori

V KRANJSKI GORI SMO PREŽIVELI TRI DNI. OTROCI SO PRIPOVEDOVALI, KAJ JIM JE BILO NAJBOLJ VŠEČ:

Všeč mi je bilo, ko smo slikali hribe, ko sem se igrala »Kekčev spomin«, pa da sem se igrala »Kekčev človek ne jezi se« . Dobro mi je bilo, ko smo se igrali z vodo ob jezeru Jasna s kapalkami in šprical daleč v jezero, pa ko smo se igrali z lesenimi palčkami. Igrala sem se tako, da sem delala potoček.

Všeč mi je bilo, ko smo gledali slap Nadiža in pili vodo izpod skalce.

Dobro je bilo pecivo, ki ga je Pehta spekla in to, da smo rešili Mojco.

Všeč mi je bilo, ko smo se dopoldne igrali ribiško igro ob jezeru, ko smo se po ritki po stopnicah spuščali in šli jest dobro kosilo.

Dolgo smo hodili in videli veliko stvari. Tudi z avtobusom smo se zjutraj vozili zelo dolgo. Želim, da pridem srečno domov. Veliko stvari smo izvedeli, najlepše je bilo, da smo videli velike zasnežene gore.

Všeč mi je bilo, ko smo domov iz Tamarja postavljali markacije iz kamnov.

Pa rože so bile lepe v Tamarju, ene vijolične.

Meni je bil všeč slap NADIŽA.

Igrica »pastirček« mi je bila najbolj všeč, ker sem lahko pasel. Dobro mi je bilo, ko smo na sprehodu pili iz vodnjaka, pa všeč mi je bilo, ko smo se igrali z vodo in pumpicami ob jezeru Jasna.

Videli smo Kekca! Smo ga pozdravili. Tudi njegove koze smo videli. Rekel je, zakaj ne smemo gledati kozam v oči.

Meni je danes bilo zelo, zelo, zelo lepo, da smo šli v KG. Zelo dobro sem se počutil, ko je teta Pehta dovolila da grem v njeno sobo. Počutil sem se odlično. Kar srček mi bije zaradi tega.

V velikem pričakovanju sonca smo se odpravili na sprehod okrog jezera Jasna in ogledu čudovite Pišnice. S planinskimi pesmimi smo pozdravili pričakovan obisk našega župana s sodelavci in ravnateljice našega vrtca. Ob koncu dneva so v soncu zažarele okoliške gore in nas navdušile za jutrišnji dan.

POZDRAV IZ KEKČEVE DEŽELE
Kljub deževnemu vremenu nam je uspelo pregnati Bedanca in priti skozi skrivni rov do Kekčeve koče.