11. – 12. 5. 2023 ŽABE NA TABORU PREDŠOLSKIH OTROK
Po rahlem razočaranju glede vremenske napovedi, smo vsi veseli končno dočakali četrtek. Po zajtrku smo se odpravili na avtobus, ki nas je popeljal na Čatež, na Turistično kmetijo Zevnik. Težko pričakovani prvi dan tabora se je pričel. Na kmetiji so nas zelo prijazno sprejeli in po uvodnem pozdravu smo se udeležili animacij, ki so jih pripravili za nas. Lastnik kmetije Vid nam je razkazal konjski hlev in spoznali smo njihove konje. Nato smo se seznanili s konjsko in jahaško opremo, spoznali veliko novih izrazov, kakor tudi uporabo predstavljenih predmetov. Pridobljeno znanje smo takoj preizkusili v praksi in sicer s športnimi igrami ekip in prinašanjem opreme v samokolnico. Zmagovalci smo bili vsi. Sledilo je prijetno druženje s konji. Bili smo jim čisto blizu, saj smo jih imeli priložnost pred ježo temeljito skrtačili. Tako smo začutili njihovo veličino, mogočnost in ob enem nežnost in izkazali so nam neverjetno umirjenost in zaupanje. Sledilo je jahanje konj, Princa in Rdečka. Tega smo se tudi najbolj veselili. Vid in njegova žena Jana sta nam pričarala pravo pustolovščino, saj smo poleg jahanja na konjih izvajali tudi gibalne in koordinacijske vaje
Gospa Elka je poskrbela, da smo si napolnili želodčke in se nato v dežju odpravili na pohod na Sv. Vid – Šentvid. Z obvezno opremo, kot so škornji in pelerine, smo se podali v hrib. Pot nas je vodila skozi gozd, kjer je zaradi deževnega obdobja pot prekrivalo blato. Pogumno smo premagovali ovire in kaj hitro ugotovili, da nas nič ne ustavi. Otroci so ugotovili, da je teren odličen ravno za njih, saj smo navsezadnje Žabe. Pogumne Žabe, ki izkoristijo vse, kar nam je dano. Resda smo bili na koncu podobni pujskom, ki zapustijo blatno kopel, a veselje in zadovoljstvo sta na koncu slavila. Prijetno utrujeni smo bili z mislimi že pri večerji in želeli smo si nočnega pohoda z lučkami. Ker dež ni prenehal, smo namesto pohoda izvedli pravljični večer ob lučkah. Predali smo se zgodbi indijančka, ki je s pomočjo svojega konja odkrival svet. Po vseh doživetjih tega dne smo bili že toliko utrujeni in vznemirjeni, da smo zelo hitro zaspali. Igrača, ki nas je spremljala od doma, nas je ponesla v sladke sanje.
Zjutraj nas je pričakalo oblačno vreme, ki je kaj kmalu spustilo na tla tudi dežne kaplje. Okrepčali smo se z zajtrkom in se polni energije odpravili v Brežice. Med potjo smo prečkali reki Krko in Savo. Opazovali smo njun tok in združitev. Sotočja žal nismo videli, kajti drevje je že obdano z listjem in preprečuje pogled nanj. Prispeli smo do gradu v Brežicah. Ogledali smo si njegovo zunanjost, veličino in mogočnost. Otroci so nestrpno pričakovali njim ljubi del in sicer sladkanje s sladoledom. Pot nas je vodila mimo vodovodnega stolpa do slaščičarne. S potešenimi želodčki smo se med deževnimi kapljami vrnili na kmetijo. Tam pa nas je presenetilo pismo gozdno – konjskega škrata. Le ta nam je skril zaklad, ki smo po ga po nekaj zvitih namigih, ki nam jih je pustil škrat, uspešno našli.
Čas na kmetiji nam je zelo hitro minil. Pripravili smo vso potrebno prtljago za odhod in čas, ki nam je še ostal do prihoda avtobusa, izkoristili za ogled risanke o konjih. Polni lepih vtisov in hvaležni za nove izkušnje, smo se nato vrnili staršem v objem.
taborniški tim: Sonja, Andreja in Mitja
