PONEDELJEK, 8. 5. 2023

PRIHOD NA KMETIJO

Otroci so zjutraj v vrtec prišli s potovalnimi torbami, v katere so skupaj s starši spravili vse potrebno za dvodnevni tabor na kmetiji Zevnik na Čatežu. Po zajtrku nas je že čakal avtobus, s katerim smo se odpeljali proti Čatežu. Po poti smo veselo prepevali vse pesmi, ki so nam prišle na misel. Sprejela nas je prijazna gospodinja Elka in dva živahna kužka. Na prostorni leseni terasi nasproti maneže sta se nam kmalu pridružila Vid in njegova žena Jana, ki se ukvarjata s konji, jahanjem in učenjem jahanja. Pripovedovala sta nam zanimive stvari o konjih in kako se moramo obnašati, ko smo v njihovi bližini. Popeljala sta nas čez hlev in nam dovolila, da konje tudi pobožamo.

 

IGRE V POKRITI MANEŽI

Ker je zunaj rahlo rosilo, smo se zbrali v pokriti maneži (velika pokrita dvorana za jahanje z mivko). Tam nam je Vid predstavil nego konja in vso opremo za konja in jahača. Skrbno smo poslušali, nato pa se razdelili v dve skupini. Na znak je bilo potrebno steči in čimprej prinesti zahtevani kos opreme. Po dvorani se je razlegalo navdušeno navijanje, Vid pa nas je pohvalil, da si tako dobro ni še nobena skupina ni zapomnila vseh kosov opreme. Izid je bil IZENAČEN.

 

JAHANJE KONJ IN USTVARJANJE NA TERASI

Sledilo je individualno jahanje konj. Vsak otrok se je za 10 minut preizkusil v jezdenju Rdečka in Princa. Na konju so se sukali v levo in v desno, se držali le z eno roko ali pa se popolnoma spustili in razširili roke, da so lažje lovili ravnotežje. Tisti, ki jih je bilo malo strah, so jezdili nižjega konja.

 

KOSILO IN ZABAVA

Vreme se je že zvedrilo. Gospodinja Elka nam je na terasi pripravila odlično kosilo: govejo juho s cmočki in rezanci, makarone z mletim mesom in zeleno solato. Imeli smo tudi vrček s sokom, ki je bil kar naprej prazen. Otroci so za mizo veselo nazdravljali in vzklikali: »Ooooopa!« posledično pa so morali nekateri kar naprej hoditi na stranišče. Še bolj veselo je postalo, ko smo z baloni okrasili teraso in se zabavali ob zabavni muziki.

 

ZANIMIVOSTI MESTA BREŽICE

Ob treh smo se odpravili proti mestu Brežice po poti ob kmetiji do stopnišča s 163 stopnicami, po katerih smo se spustili do nekdanjega gostišča Grič. Po obnovljenih železnih mostovih smo prečkali reki Krko in Savo. S koraki smo izmerili, da je Sava širša. Ogledali smo si zunanjost jezu hidroelektrarne, odšli po nasipu in strmeli v prostrano jezero za jezom. Po poljski poti smo se vrnili v mesto tik pod obzidje gradu. Z aplikacijo na telefonu smo z zvokom privabili ptico črnoglavko v našo neposredno bližino in jo opazovali. Ogledali smo si še vodovodni stolp, središče mesta in se na koncu posladkali z odličnim sladoledom.

 

VEČER

Vrnili smo se že nekoliko utrujeni in lačni. Gospodinja nam je pripravila umešana jajca in pečene hrenovke ter kruh. Vse nam je šlo zelo v slast. Po večerji smo imeli v apartmaju mini kino. Ogledali smo si Piko Nogavičko, ki nas je nasmejala s svojimi vragolijami. Pričakovanja vzgojiteljic in vzgojitelja, da bodo nekateri že preveč omagani, da bi odšli še na sprehod s svetilkami, se niso uresničila. Vsi otroci so z navdušenjem poiskali svetilke in se podali za Mitjo, ki nas je vodil po okolici kmetije in vznožju Šentviške gore. Po vrnitvi v apartma smo se brž stuširali, si umili zobke, poskrbeli, da so stvari skrbno pospravljene v torbah in se s sladkim nasmeškom na obrazu zavili v mehke odeje. Še preden so se uredili tudi vzgojitelji, so otroci že spali, brez pripomb, želja, vprašanj …

 

TOREK, 9. 5. 2023

JUTRO

Večina otrok je spalo do pol osme ure. Najprej smo se uredili, spravili vse v potovalne torbe, nato pa se odpravili na zajtrk. Izbirali smo med pašteto in domačo breskovo marmelado z maslom.

 

POHOD NA sv. VID IN ISKANJE ZAKLADA

Sledil je vzpon na Šentviško goro do cerkvice sv. Vida. Malo nas je prestrašila podoba škrata Čateža z informativnih tabel ob poti, ki je pol človek, pol kozliček in porednežem na pot nastavlja korenine in kamne, da se popotnik spotakne vanje, vendar smo na koncu verjeli, da pridnim otrokom ne nagaja. Tik pod vrhom smo iz nahrbtnika vzeli škatle za jajca in iskali stvari na sličicah (mah, list, cvetlica, storž, …). Po opravljeni nalogi smo se povzpeli na vrh.  Odprl se je čudovit razgled na Brežice in celo dolino. Pri cerkvici smo pomalicali, pozvonili na zvon želja in pod zvonikom odkrili majhnega možica s sporočilom in načrtom: »Pot do zaklada!« Izvedeli smo, da je sporočilo napisal škrat Čatež, ki domuje tamkaj. Všeč mu je bila pesem zvonov, še bolj pa otroško petje, ki so nazaj grede iskali male bradate možice v grmovju ob poti in pod bradicami našli drobne naloge, ki so jim jih nalagali škratki in ki jih je bilo potrebno opraviti, če smo želeli najti zaklad. Bilo je potrebno objeti drevo, mu zašepetati zahvalo, se zavrteti z vetrom, škratkom zgraditi hiško iz kamenčkov, prisluhniti ptičjemu petju, uganiti, na katerem drevesu raste kak gozdni plod, … In res – našli smo ga! Skrit v dveh ličnih škatlah nas je čakal ob vznožju gore. Veselje in vriskanje je bilo slišati daleč naokrog. Tudi na kosilo smo zamudili, da nas je gospodinja že nestrpno čakala.

 

KOSILO IN ODHOD

Pojedli smo zelenjavno juho ter pire krompir z zrezki v smetanovi omaki, nato pa se poigrali na igralni hiški, z vozili v pesku in s kužki. Nekateri so mirno opazovali ure jahanja, ki sta jih Vid in Jana izvajala v zunanji maneži s svojimi jahači. Prehitro je prišla ura odhoda in z nepozabnimi spomini ter dragocenimi izkušnjami smo se z avtobusom odpeljali proti Šentjerneju, kjer so nas pričakali starši, bratci in sestrice.