ENCI BENCI IN BALONI NA GORJANCIH
Po prvotnem razočaranju na začetku tedna, ko smo zaradi slabega vremena morali prestaviti tabor, smo vsi veseli končno dočakali četrtek, ko smo se po zajtrku odpravili na avtobus, ki nas je popeljal na Gorjance. Tam smo si najprej ogledali naše sobe, se dogovorili, kje bo kdo spal in se že hiteli igrat na igrala v okolici doma. Potem smo napolnili naše želodčke z obilnim kosilom, si naprtali nahrbtnike in se odpravili na naš prvi pohod. Pot nas je vodila mimo gorjanskih košenic, kjer smo prepoznavali različne cvetlice in bili povsem očarani, ker nam je uspelo najti kranjsko lilijo. Pri Krvavem kamnu smo se nekoliko odpočili in nadaljevali pot do Gospodične, kjer smo se osvežili z vodo iz studenca in upali, da nam ta res prinese večno mladost. Po malici na tem kraju smo se vrnili do doma na Miklavžu po nekoliko daljši poti in se tako seznanili z vsemi točkami učne poti na Gorjancih. Prijetno utrujeni smo bili z mislimi že pri večerji, ko nas je presenetilo pismo gorjanskega škrata. Le ta nam je skril zaklad, ki smo ga po nekaj zvitih namigih, ki nam jih je pustil škrat, uspešno našli. Po večerji pa smo se odpravili še na pohod s svetilkami in za zaključek tega večera v gozdu celo odkrili prave škratove hiške. Po vseh doživetjih tega dne smo bili že toliko utrujeni in vznemirjeni, da smo zelo hitro zaspali kljub nekoliko bolj nevihtni noči.
Zjutraj nas je zbudilo sonce. Okrepčali smo se z zajtrkom in se polni energije odpravili na najvišji vrh Gorjancev – Trdinov vrh. Med potjo smo spodbujali en drugega in tako vsi uspešno osvojili vrh in se čudili velikanskemu stolpu. Po prijetnem počitku na vrhu smo se počasi odpravili nazaj v dolino. Da je bila pot skozi pragozd še bolj zanimiva, pa je poskrbela nevihta prejšnjega dne. Ne samo da je bila pot nekoliko bolj blatna, ampak je bilo na njej kar nekaj na sveže podrtega drevja, ki pa smo ga vsi spretno preplezali in s tem še okrepili naše gibalne sposobnosti. Vrnili smo se ravno pravi čas za kosilo. Po njem pa nas je že čakal lovec Žare s svojim psom Dinom, ki nam je zelo slikovito predstavil poslanstvo in naloge lovca in nas povabil, da smo skupaj z njim po gorjanskih poteh iskali sledi živali. Čas potem nam je zelo hitro minil. Pripravili smo vso potrebno prtljago za odhod in nato čas, ki nam je še ostal do prihoda staršev izkoristili za igro pred planinskim domom. Polni lepih vtisov in hvaležni za nove izkušnje smo se nato vrnili domov.
KAMOR SEŽE MI OKO,
TU GORI RES JE PRAV LEPO,
TU PREBIVAM ŽE MILIJONE LET,
ZAME TO NAJLEPŠI JE SVET.
SKAČEM SEM, SKAČEM TJA,
SEM PA TJA, TJA PA SEM, HOPSASA.
V LUKNJI JAZ PRESPIM,
BAJE HUDO SMRČIM,
CELO TAKO MOČNO,
DA GORJANCI SE TRESEJO, HA, HA, HA.
SKAČEM SEM, SKAČEM TJA,
SEM PA TJA, TJA PA SEM, HOPSASA.
NABIRAM, KUHAM, PEČEM
IN EKSPERIMENTIRAM,
NAMAKAM IN ČOKOLIRAM,
VSE TO PA ZATO,
KER GORJANCI ZAME SO SUHO ZLATO.
SKAČEM SEM, SKAČEM TJA,
SEM PA TJA, TJA PA SEM, HOPSASA.
NA UHO VAM POVEM,
STRASTEN PLESALEC SEM,
RAD SE GUGAM SEM IN TJA,
RAD PO ŽICI SPUŠČAM SE, HOPSASA.
SKAČEM SEM, SKAČEM TJA,
SEM PA TJA, TJA PA SEM, HOPSASA.
DOBRA VOLJA ME NE IZPUSTI,
ČETUDI SI KDO MOČNO ŽELI,
ŠKRAT GORJANCL SEM PAČ TAK,
HUDOMUŠNEŽ IN VESELJAK!
SKAČEM SEM, SKAČEM TJA,
SEM PA TJA, TJA PA SEM, HOPSASA.
Avtor: Darja Gazvoda
