Sneeeg! Prvi sneg.
Zrli smo skozi okno in gledali snežinke, ki so počasi, a vztrajno padale na zemljo. Odprli smo vrata in poslušali. Mrzel zrak se je dotaknil naših lic. Kaj je to? Mraz, zima, sneg…Prve besede, prva spoznanja, prvi občutki. Otroci so prisluhnili pesmim o zimi, ki so privrele iz ust vzgojiteljic: Zima, zima bela, Zima je prišla, sneg leti z neba, Bele snežinke, zvezdice bele…Pesem nas je spodbudila k spontanemu plesu in po nekaj ponovitvah so otroci že pripevali. “..še Klaro, Milo, Brino, Gašperja, Roka….Pesem ima namreč hudomušno besedilo in vsi želijo, da zapojemo, da jih bo zima vzela.
“Gremo na sneg?” ” Jaaa,” zažarijo otroške oči.
Topla oblačila, kape, škornje , še malo pomoči vzgojiteljic, pa smo že zunaj. Nato sledi veselje. Otroci se nalezejo navdušenja vzgojiteljic, pobiramo sneg, stisnemo v kepe, vržemo, delamo stopinje, skačemo, tečemo, vriskamo, lovimo padajoče snežinke. Uživamo.
V četrtek nas je belina pred vrtcem ponovno zvabila ven. Vzgojiteljice se zavedamo pomena izkušenjskega učenja, ki ga prinaša bivanje v naravi, zato želimo otrokom omogočiti te neprecenljive izkušnje in doživljanje veselja. Oblečeni v topla oblačila smo ponovno odkrivali radosti, ki jih ponuja zima. Tekali smo, tipali sneg in ga poskušali oblikovati v kepe. Opazovali smo nastajanje snežaka, ki smo mu nadeli pravi koren za nos in mu na glavo poveznili vedro, gledali smo, kako so se nekatere vzgojiteljice kepale, še hišnika Toneta smo opazili, ko nas je s strehe vrtca hotel nakepati. Bilo nam je lepo.
Pa si poglejte še na fotografijah, kako smo se imeli…
Vzgojiteljice: Martina, Janja in Marija.
