Gozd daje nešteto priložnosti za učenje. Otrok doživlja lepote, nabira nove izkušnje, širi zanimanja in pridobiva pozitiven odnos do bivanja v naravi. Je aktiven in motiviran. Vzgojitelji se zavedamo pomena izkušenjskega učenja, ki mu omogoča razvoj vseh njegovih potencialov. Vemo, da današnji otroci nimajo toliko stika z naravo, kot so ga nekoč, zato jim želimo v vrtcu nuditi čim več doživljanja narave.
Na začetku šol. leta smo načrtovali obisk gozda v vsakem letnem času. Želeli smo, da bi se tja odpravili v snegu, vendar je le-ta prehitro skopnel. Tako smo se odpravili v gozd nekega suhega zimskega dne, ki je že dišal po pomladi. Že kmalu so nas pričakale prve cvetlice, teloh, pljučnik, trobentice, praprot jelenov jezik. Hodili smo ob potočku proti njegovemu izviru. Okrepčali smo se s čisto, hladno vodo in spoznali, kako je narava radodarna, kako lepo je, da imamo možnost, da uživamo njene darove. Ob poti smo zagledali konje, ki so se pasli na bližnjem pašniku, tablo, ki opozarja na skrb za gozd, lovsko opazovalnico in krmišče. Videli smo podrto smreko, otroci so ugotavljali, da jo je verjetno porušil vihar. S pomočjo lup smo si ogledali zanimive stvari, ki so pritegnile našo pozornost.
Otroci so bili veseli, navdušeni, sproščeni, aktivni. Izkoristili smo možnosti za gibalne izkušnje, ki jih gozd ponuja v obilju. Skoki, teki, hlodi, korenine, listje, hribi in doline, kamni in mehka tla … Potem pa prijetni zvoki ptic, žuborenje potoka, mir, tišina …pa matematični izrazi: gor, dol, veliko, majhni, visoko, nizko, debelo, več, manj … opazovanje, zaznavanje, poimenovanje, primerjanje, sproščen pogovor, pesem, ki jo vzpodbudi potoček, ptičje petje, cvetlice …
Sprehod v gozd je doživetje, ki se ga otroci vedno veselijo. Vsekakor ga želimo obiskati čimvečkrat.
